субота, 28. мај 2011.

четвртак, 19. мај 2011.

Andrea za EKIPU: Ljubljana je moj drugi dom


Vodstvo madžarskih prvakinj je že po koncu lanske sezone Krimu "ukradlo" Ano Gros, po koncu letošnje pa so segli še višje, saj so v svoje vrste zvabili organizatorko igre Andreo Lekić. Že Grosovo so v vrstah slovenskih prvakinj težko "pokrili", še težje bodo Lekićevo, ki je v štirih letih, kolikor jih je preživela v Ljubljani, postala ljubljenka navijačev.


Da je bilo sobotno slovo Andree Lekić čustveno obarvano, ni nobeno presenečenje. V Ljubljano je prišla kot še ne dvajset let stara nadarjena igralka, zapušča pa jo kot ena najboljših evropskih organizatork igre. Če k temu dodamo še njen odnos do igre, ni čudno, da je postala ljubljenka navijačev Krima Mercatorja in prav besede enega od njih so jo pred letošnjo sezono prepričale, da je še eno leto nosila dres slovenskih prvakinj. Čeprav so si v vodstvu Krima močno želeli, da bi ostala v Ljubljani, je bila v svoji odločitvi, da zamenja ekipo, neomajna. Ne glede na to, da bo krimovke v novi sezoni vodil Tone Tiselj, ki je z njimi osvojil dve evropski lovoriki, še dvakrat pa je bil z njimi v finalu.

"Že lani sem imela mamljivo ponudbo nekega kluba, vendar sem se vseeno odločila, da ostanem v Krimu. Vendar sem bila že takrat odločena, da bo to, če se nam ne bo uspelo prebiti v finale lige prvakinj, moja zadnja sezona v Krimu. Žal nam ni uspelo, vendar mi ni žal, da sem ostala. Vendar je treba v življenju poiskati nove izzive, poskušati še kaj novega, seveda pa bom šele čez nekaj časa videla, ali je bila to prava odločitev. Srčno upam, da je bila, tako kot je bila prava odločitev Krim," je ob slovesu dejala Lekićeva, ki je, kot je poudarila, v Ljubljani preživela štiri nepozabna leta.

"Štiri leta, ki so za menoj, so mi izredno hitro minila, kar pomeni, da sem se v Ljubljani odlično počutila. Ostal bo izjemen spomin na soigralke, navijače in res vse dobre ljudi, ki sem jih tu spoznala. Ljubljana bo ostala moj drugi dom, a kot rečeno, sem se odločila za drugo izkušnjo. Za Györ sem se odločila zato, ker ima šampionske ambicije. Vem, da jih ima tudi Krim, in prepričana sem, da bo uspel sestaviti močno ekipo. To mu želim od srca in ne bi imela nič proti, če bi se srečali v finalu lige prvakinj."

V Györu bo ostala najmanj dve leti, se pravi, da bi jo čez tri leta morda spet lahko videli v dresu Krima. "Točno tako. Ljubljana je res moj drugi dom, navadila sem se življenja v njej, v klubu mi je bilo lepo in nikoli se ne ve, kaj bo prineslo življenje," si je reprezentantka Srbije vrata vrnitve v najboljši slovenski klub pustila odprta. Ko je pred štirimi leti prišla v Ljubljano, zasluge za to ima takratni trener Bojan Čotar, ji ni bilo lahko. Zanjo je bilo to najtežje leto. "Na prvo leto imam res posebne spomine. Zame je bil to prvi odhod v tujino, bila sem mlada, nadarjena igralka, ki pa je do takrat igrala le v srbski ligi. Toda to leto je bilo v Krimu veliko poškodb, tako da sem nenadoma postala prva organizatorka igre. Zame je bilo to veliko breme in potrebovala sem določen čas, da sem se navadila na vse okoliščine. Ostala leta so bila zame zelo uspešna. Svojo igro sem dvignila na še višjo raven, seveda pa je prostora za napredek še veliko, ampak mislim, da sem dala srce temu klubu. Upam, da je bilo to dovolj in da so si me zapomnili v dobri luči."

Lekićeva Krim torej zapušča brez uvrstitve v tako želeni polfinale lige prvakinj, kaj šele finale. "Mislim, da smo bile najbližje uvrstitvi v polfinale lani, žal pa je nato moja nesrečna poškodba komolca precej vplivala na to, da nam ni uspelo. Škoda, ampak to je šport. Prvič sem se spoprijela s takšno poškodbo, vendar sem se iz tega veliko naučila. Lani je bil polfinale res blizu, jaz pa si želim v svoji karieri pokalov, zato mi je bilo vse skupaj toliko težje. Ampak stara sem 23 let, imam dovolj časa tudi za to."

Kako uspešna bo v Györu, bo pokazal čas, dejstvo pa je, da v tem klubu na njenem igralnem mestu igra Anita Görbicz, legenda madžarskih prvakinj. Toda Andrea je igralka, ki ljubi izzive. "Vsekakor mi je to eden od izzivov. Vendar pa v Györu igralke veliko menjavajo igralna mesta in zame to ne predstavlja veliko težav. Poleg tega se ob takšni igralki lahko veliko naučiš in mislim, da bo veliko zadovoljstvo igrati z igralkami, kot so Görbiczeva, Lokke, Haraldsen, Palinger..."


preuzeto sa www.ekipa.org

Kulturni jedilnik: Andrea Lekić

Andrea Lekić, rokometašica Krima, ki bo kmalu najboljši slovenski klub zamenjala za madžarski Györi, o najljubši glasbi in obiskovanju savn s prijateljicami.

Po štirih sezonah pri Krimu odhajate na Madžarsko. Kaj v Ljubljani boste najbolj pogrešali na Madžarskem?
Pogrešala bom neverjetno veliko prijetnih ljudi. Prijatelje. Nepozabne dneve in večere, ki smo jih preživeli skupaj. Pogrešala bom odlično okolje, ki je prava milina za športnikovo življenje. Pogrešala bom navijače, ki spoštujejo športnike. Pogrešala bom Ljubljano, Ljubljanico, Slovenijo in njene lepote.

Ali vam ob natrpanem urniku ostane tudi kaj časa za zabavo? Kako se najraje sprostite?
Med ligo prvakinj je težko najti čas za zabavo. V štirih letih sem spoznala veliko dobrih prijateljev, s katerimi sem delila natrpan urnik. Z njimi sem delila tiste trenutke, urice prostega časa ob kavah, sprehodih, kinu. V Ljubljani pa sem veliko časa preživljala v savnah s prijateljicami. Punce so mi predstavile neko novo kulturo zame, ker tega prej nisem veliko prakticirala. Slovenija pa je polna izjemnih wellness centrov, od katerih sem postala kar odvisna.

Kakšno glasbo najraje poslušate?
Najraje jugo glasbo, sicer pa vse. Od italijanske do r'n'b. Tudi slovensko kdaj pa kdaj. Se popolnoma prilagodim.

Kateri koncert ste si nazadnje ogledali?
Koncert Ivane Selakov, pred tem pa sem bila še na koncertu skupine Crvena Jabuka.

Katero knjigo ste nazadnje prebrali?
Zelo zanimivo knjigo z naslovom Pot miroljubnega bojevnika, Dana Millmana. V slovenščini, seveda.

Zahajate v kino ali gledališče? Kateri film/predstavo ste si nazadnje ogledali in kakšni so bili vaši vtisi?
Joj, v gledališču nisem bila že leta. V kino pa hodim kar pogosto. Nazadnje sem si ogledala srbski film Montevideo. Film o nogometu, ki je name naredil poseben vtis.

Kdo je vaš najljubši umetnik ali umetnica?
Gaudi, ker me takoj spomni na Barcelono.

siol.net

среда, 18. мај 2011.

Andrea Lekić: V Ljubljani puščam srce


Značaj rojene zmagovalke. Športnica po duši in srcu ter načinu življenja. Danes 23-letna Andrea Lekić je v Krimu pustila globok pečat, a odhaja. Sanj v Ljubljani ni uresničila.
Andrea Lekić: V Ljubljani puščam srce
Vsaj tistih sanj po osvajanju lovorik. Evropskih pač. Sanje za zdaj ostajajo sanje beograjske rokometašice, na katero mnogi stavijo, da bo kmalu najboljša na svetu. Prvo ime ženskega rokometa. Žal jo je najboljši slovenski klub "izpustil" iz rok, odhaja k hudemu konkurentu Györiju. Kot pravi, se ji zdi, da lahko tam prej uresniči svoje sanje.
Po štirih sezonah odhajate iz Krima, čeprav se je vaša pot začela strmo dvigovati prav tu. Čemu ta odločitev? 
Razlog za takšno odločitev tiči v tem, da s Krimom nisem mogla osvojiti naslova v ligi prvakinj. Györi ETO ima boljšo finančno konstrukcijo in prek njega vidim več možnosti, da se mi izpolni največja želja. Potem ko sem se lani odločila za še eno leto v Krimu, smo se dogovorili, da odidem, če v tej sezoni ne pridemo na vrh. Sedaj želim preizkusiti novo okolje, predse postaviti nov izziv. Upam, da bo Madžarska pomemben naslednji korak v karieri.

Bili ste ljubljenka občinstva, lahko bi celo rekli zvezda ob imenih, kot so Ljudmila Bodnjeva, Marina Vergeljuk, Jelena Grubišić itd. Ste se počutili tako? 
Ne, ne, niti pod razno ne. Sebe ne doživljam tako. Enostavno sem bila takšna oseba, kot sem. Le Andrea, in nič drugega. Po sobotni tekmi s Krko sem videla, da so me res sprejemali takšno, kot sem in da me imajo radi. Težko najdem prave besede za te krasne občutke. Tisto, kar sem dala navijačem in bližnjim okoli sebe, je moje srce.
Glavni razlog za odhod je, da lahko pri Györiju uresničim sanje.
Na Madžarskem boste le ena izmed mnogih. V Györu je krog igralk najvišjega svetovnega kova širok. Vas ne skrbi, da ne bi igrali? 
Se strinjam, da bo velika konkurenca. Mora biti, če hočeš uspeti. Zanesljivo ni igralca na svetu, ki bi lahko odigral tekmo 60 minut brez nihanj, na konstantno visoki ravni. Zadovoljna sem s tem, da bom v vrhunsko organiziranem klubu, med igralkami, ki v svetovnem rokometu pomenijo mnogo. Dovolj mi bo, da odigram ponujene minute vrhunsko. Ni me strah konkurence, gledam le to, kako bomo skupaj tekmovali in dosegali vidne rezultate. Z veseljem odhajam tja.

Vas tudi napovedan prihod novega trenerja ni prepričal, da bi ostali v Krimu? 
Ne, enostavno nisem razmišljala v tej smeri. Želela sem zamenjati okolje in poskusiti nekaj novega. Prvi razlog za odhod je, da sem zadovoljna s ponudbo in vizijo Györija. Glavni dejavnik pa, da tam podobno razmišljajo kot jaz. Tudi oni bodo vse naredili, da končno osvojijo ligo prvakinj. To me je vodilo k tej odločitvi.

Ste v Ljubljani dosegli/naredili, kar ste si želeli po prihodu iz Beograda? 
Sem. V tem obdobju sem igralsko napredovala. V Ljubljano sem prišla še ne stara 19 let, brez izkušenj, zato sem lahko zadovoljna s tem, s čemer se poslavljam. Vem, da je bil prihod v Krim najboljša poteza v karieri. Za mano so štiri nepozabna leta. Dobila sem dovolj izkušenj, bila blizu polfinala. Krimu v prihodnje želim veliko sreče in da spet kmalu naredi kakšen rezultat, saj to potrebuje slovenski rokomet kot tudi rokomet na Balkanu. Vsem krasnim ljudem in soigralkam želim vse dobro. In upam, da se ne bomo srečali pred polfinalom.
Polfinalisti lige prvakinj so imeli boljšo konstrukcijo ekipe in igre.
Kaj je šlo narobe v Evropi? Bili ste tako blizu polfinalu, pa ni šlo? 
Prva stvar je bila poškodba Dragane Cvijić, ki je močno vplivala na naš rezultat. Dragana je bila naša ključna igralka v obrambi in napadu. Nismo imeli dolge klopi, kot radi rečemo. Preostale ekipe so razpolagale z večjim številom enakovrednih igralk. Vseh tekem nismo odigrali tako, kot bi lahko, tudi brez Dragane bi morali igrati boljše. Ekipe, ki so se prebile v polfinalu, so imele bolšjo konstrukcijo ekipe in igre.
Na zadnji tekmi niste zadrževali solz. Vam je bilo v tem trenutku žal odločitve, da odhajate? 
Ni mi bilo žal. Moram priznati, da je bila tekma s Krko zame čustveno najtežja tekma v dresu Krima. Nosila sem najljubši dres, za mano so stali najboljši navijači, z mano so igrale prijateljice, ne le soigralke. Z njimi sem delila dobro in slabo. Treba se je bilo posloviti od vsega tega. To je najtežje. Moram naprej, stremeti k novim ciljem, a res mi je bilo hudo. Kar so naredili navijači, pa je nekaj, česar nikoli ne bom pozabila.

To pomeni, da se povsem poslavljate od Slovenije? 
Nikakor. Slovenija je moj drugi dom. Semkaj se bom verjetno vračala pogosto, saj imam prijatelje, ki jih bom zelo pogrešala. Upam pa, da se mi bo uspelo prvič se vrniti že konec junija, saj bi se zelo rada odzvala povabilu Uroša Zormana in obiskala njegov poletni tabor za otroke v Savudriji.
Maja Mastnak
Foto: Vid Ponikvar/siol.net

понедељак, 16. мај 2011.

Krim osvojio titulu u senci odlaska Lekić! Andrea za siol.net: "Slovenija je postala moj drugi dom"


Najboljši slovenski klub je v 20. sezoni boja za slovensko lovoriko že 17. stopil na prestol. In to s popolnim izkupičkom, brez izgubljene točke. To seveda priča o njegovi premoči na slovenskih tleh. A vendarle je Krim Mercator evropski klub. Seveda domače lovorike štejejo, tiste evropske pa ustvarjajo zvezde in uresničujejo sanje.

V znamenju slovesa


Obračun zadnjega kroga končnice v sezoni 2010/11, ko se je Krim meril s tretje uvrščeno Krko, pa je vendarle bil bolj v znamenju slovesa.
Andrea Lekić. Zadnjih osem minut tekme navijači pravzaprav niso več spremljali tekme, marveč le skandirali ime srbske organizatorke igre. Sledenja se je poslovila s klopi, saj v drugem polčasu tekme ni več igrala. Mlada igralka se je vtisnila v srca navijačev in rokometnih navdušencev, s karakterjem, pristopom in igro. Po štirih sezonah v Ljubljani se je odločila za spremembo okolja in pot na Madžarsko. Tekle so solze. Grenko ali sladko slovo?
Andrea Lekić
Andrea Lekić

"Ne morem reči. Zagotovo so za mano nepozabna štiri leta v Krimu, s soigralkami, vodstvom in predvsem navijači, dobrimi ljudmi, prijatelji. Slovenija je postala moj drugi dom. Odhajam s težkim srcem. Navadila sem se na okolje. Žal mi je, da nismo uresničili sanj in naredili velikega rezultata. To pa ne pomeni, da ga nikoli ne bo. Nikoli se ne ve," poudari 23-letna Beograjčanka, ki perfektno govori slovenski jezik. Na poseben način se je zahvalila navijačem. Po tekmi so se ji z darilom oddolžili oni za navdušujoče predstave, sama pa je pokazala, kako ceni njihovo zvestobo. Podarila jim je izviren pokal z napisom "1. mesto – brez konkurence, najjači navijači – Krimovci".

siol.net

четвртак, 5. мај 2011.

Andrea Lekić for www.europamester.dk: "I need more experience"


I have read that you started with handball when you was about 10 years old, have you been active in other sports (like soccer, swimming etc.) or was it always handball ?
Yes, I was training karate for 4 years, I tried volleyball, tennis, and a few trainings of basketball.

My hungarian skills are at a very low level, but I think you say in the interview at the Györ webite, that your dad was your first coach. Are you from a "handball-family" (what I mean with a handball-family is that perpaps your mom and dad also was handball players when they were younger, often kids from a handball family has played with a handball very early) ?
No, my dad did not had any connection with handball. My mother was in handball, but only on amateur level . She was playing only for school.
You was very young when you became the captain at the Krim team. It must have been a big honor but also a big responsibility. In your opinion what is a good captain ?
No ,I was not a captain. Bodnieva is captain of the Krim.
At what age did you realize that you maybe had a big talent , and if you worked hard you could develop your skills to make a living by playing handball ?
For me , handball was only ,and is a still a game ,which puts smile on my face. I was never thinking about that I had a huge talent, but I knew , that if you want to succed ,only formula is hard work. Yes, now I can live from handball.

When did you have your debut-match at the serbian national team and have you ever played junior national team or youth national team (I know that people who was borned in 87 was a little bit "cheated" because you were together with 85 and 86) ?
I had my debut on tournament in Romania, at age 18.Yes,we did not have that opportunity to compete with other national teams because, they ‘’erased’’(girls born 1987) us, from all competitions. I was playing for the youth national team (1985.and younger),and we got a bronze medal on ECH in Czech Republic. It was incredible filling.

In Krim you have had a wonderful teamwork with Cvijic - Do you think her injury had any impact at your/the serbian result in the European Championship in Denmark.
Yes, with Cvija, we have excellent cooperation. She is one of the most important players in our national team. We missed her very much. Our game would be a different. But that’s sport, and the most important is ,that she is healthy now, and ready for the next matches.

And what about Champions League ?
We did not have luck with the injuries. Our problem ,was a short bench. When Cvija got injured, we were aware ,that is going to be very difficult without her. We gave our best , but unfortunately, it was not enough for big result.

What is your best handball memory (from the international scene) in this season ?
Victory against Zvezda in Russia. It was a big pressure. We had to win this match, for progressing to final 8.

I guess that one of the worst memories was the match in Itxaco - was there any formal protest from Krim because of the situation where the spanish coach took a time out when you was in possession of the ball?
Yes, a lot of things could be a different ,if we scored. We were very sad, because it was our last chance for semi-final.

Speaking about krim - how is the Andrea who leave Krim compared with the Andrea who came to Slovenia as a teenager ? .
This 4 years, were great, and not forgettable. Choosing Krim, it was a best decision in my career. I learned a lot, not only in handball, but in whole life. It was a very hard beginning , like every other. Today,I’m a same person, just a little more mature J. Expirience, means a lot, and in that point, I improved.

23 years old and you are already world wide accepted as a world class player, but I know that you still want to be better - which of your skills do you need most to improve
You can always be better, because I’m fighting for big results , and those are titles. I need more experience. Important is to feel myself ,when I’m tired, or deconcentrated ,to choose right solution for the team. So,in the hardest moments ,try to be focused.

I think every club in Europe would like to sign with Andrea Lekic. Why did you choose ETO ?
ETO was very concrete, and very fast. We have same ambition, and I founded myself in their plans. They want to make a strong team, which is going to be able to bring the throphy. That is my biggest wish.

Last year Katrine Lunde went to ETO and as next season not only you but also Heidi Löke and Jovana Radicevic are goint to ETO - your goal can only be to win Champions League ?
Yes,excellent players will be together. I hope for the best,and that is CL!

A few years ago people (at least people in Denmark) said that the danish league is/was the best league in the world - which league do you consider as the best league in europe today ?
Few years ago, Danish league was in a big advantage in front of other leagues, but today it is not like that. Hungary,France,Germany are countries which have very strong home competitions. I can not say for any league ,that has higher quality in front of others.

Last year there were some rumours that you were negotiating with a danish club (Viborg) - is it still a possibility that we once will see you in a danish club (I would prefer if it could be FCM / former known as Ikast) ?
Yes,that was a truth. I had a contact with people from Viborg. Yes,I have wish to try Danish league,and who knows, maybe one day, we will do live interview J.

The last question - I guess it's a little personal, but it was very nice of you that you would make this interview - did you know our website
http:// www.europamester.dk ??
I have this website, already 3,4 years. Jelena Eric, gave it to me J. It is excellent, and very often I’m reading a lot of articles.
Off course with translator.